Konzola v kontrolni sobi ni miza z zasloni. Je fizična meja med operaterji in sistemom, ki ga upravljajo. Njegova estetika oblikovanja bi morala izhajati iz tega dela, ne iz kataloga pohištva.
Najprej praktično. Konzola mora ustrezati telesu in nalogi: delovne površine na pravi višini, dosegljiva območja za tipkovnice in krmilne elemente, nastavljivi monitorji, jasne vidne linije. Operaterji delajo v dolgih izmenah; majhne ergonomske napake postanejo utrujenost. Upravljanje kablov ni kozmetično. Ohranja odprt pretok zraka, zmanjšuje zastajanje prahu in pohitri vzdrževanje. Modularna ležišča in odstranljive plošče so pomembnejše od izklesanega profila.
Lepota sledi redu. Dobra konzola v nadzorni sobi zmanjša vizualni šum. Dosledne višine monitorjev, poravnani zasloni, zadržane barve in posredna osvetlitev pomagajo operaterjem pri branju statusa brez lovljenja. Estetika je umirjena, ne dekorativna. Vsaka linija mora imeti razlog: rob za varnost, vdolbina za nalepke, vrzel za hlajenje. Materiali morajo biti odporni proti obrabi, se morajo zlahka čistiti in se izogibati bleščanju. Matirane površine običajno premagajo sijajne v temnem prostoru.
Konzola tudi določa ritem sobe. Podpirati mora hierarhijo: primarni alarmi na vidiku, sekundarni podatki na dosegu roke, redko uporabljeni kontrolniki stran od poti. Indikatorji stanja morajo biti vidni, vendar ne tekmovati. Oblikovalci pogosto pozabijo na pogled vzdrževanja. Ali lahko tehnik doseže hrbet? Ali je mogoče ventilator zamenjati brez razstavljanja mize? Ali je mogoče izslediti kable? Konzola, ki jo je težko servisirati, postane nezanesljiva, ne glede na to, kako dobro izgleda.
Najboljše sodobne konzole v nadzorni sobi imajo eno lastnost: nič ni dodano za predstavo. Obrazec pojasnjuje funkcijo. Ko ergonomija, kabelska disciplina, modularnost in vizualna umirjenost delujejo skupaj, je rezultat videti natančen, ker je natančen. To je estetika praktičnega nadzora. Lepota ni cilj; to je dokaz, da konzola deluje.
